Danes zleht napisal:teta fani napisal:Ne primerjaj otrok med seboj ker si eden ni enak drugemu. Ti moraš igotoviti kako ukrepati v dani situaciji. Ukrepaj še predno se nevihta razbesni. Ti moraš ostati umirjena in ne dviguj glasu. Če gre hči čez rob jo pošlji v sobo da se umiri in se potem v miru pogovorite. Čisto normalno je, da ima svoje mnenje ki tebi morda ni po godu. Vendar ona gleda z 10 letnimi očmi ti pa iz 40. Si se morda vprašala zakaj pride do tega? Ima morda probleme v šoli ali iz prijateljicami. Jo ne slišite ko vam kaj govori. Je morda nesretno zaljubljena?
Od kdaj je nesrečna ljubezen razlog, da lahko pri 10-tih tetoriziraš familijo?
Ni razlog, da lahko, je pa razlog, da to počneš, ker drugače pač ne znaš izrazit svoje frustracije. Zato smo pa tukaj starši, da otroke naučimo tudi tega. Pa ne s predavanji in vzvišenim odnosom v smislu, dokler si pod mojo streho ...
Ker to ni stvar enega predavanja in vpitja, to je stvar ponavljanja tako kot ko so bili majhni. Puberteta - in pri desetih se že začenja - je naporna tudi za otroke, tudi oni ne prepoznajo več sami sebe in se ne znajo krotit. Razdvojeni, razcepljeni, vsako jutro, ko se zbudijo, so drugačni, večji, razvitejši, več dlak, več mozoljev, daljše noge, spet na novo najti ravnotežje ... ni enostavno.
Moj sin je 20 cm višji od mene, najstnik. Hoče it ven zvečer, pa mu ne dovolim (je že kak dober razlog). In on joka. To ogromno bitje, ki je po videzu že skoraj moški, joka kot otrok in potem ga jaz tolažim, ker vseeno rabi tolažbo še vedno, kot majhen otrok. In jo nima dobit nikjer drugje kot pri mami. A ni to noro? Ne morem ga zmerjat, če joče in rabi moj objem, ker je žalosten, besen, vse hkrati. Razumet moramo to njihovo razdvojenost. Nam so jo zbili iz glave, dobil si eno okoli ušes in čav, kdo se bo ubadal s tabo. Danes se pa ne gremo več tako.
In potem nekega dne posveti luč in dojamejo in se znajo celo skoraj normalno pogovorit. Ampak pred tem je pa treba vadit, vadit, vadit.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 03 Jun 2016 15:18
