V tvojih letih sem imela malo podobne težave kot ti, ker so starši poskušali preveč usmerjati moje življenje in preko mene uresničevati svoja pričakovanja, ki jih sami v mladosti niso uspeli uresničiti. Tudi jaz sem se odločno prepisala na šolo, ki mi je bolj ustrezala kot tista, na katero so me na silo vpisali. Dokler sem živela doma, sem pravzaprav živela svoje življenje na moj način vzporedno z njimi. Nekako sem bila potem bolj srečna, čerpav mi že vse življenje manjka to, da sem za starše pravzprav tujka, saj jih prav nič ne zanima, kaj si želim, kaj imam rada, kaj mi je v življenju pomembno. Ker sem se rodila v napačni družini, ljudem, s katerimi nimam prav nič skupnega. Na faksu se je zgodba spet ponovila, saj so me finančno podpirali samo pri študiju, ki so mi ga oni izbrali. Kaj sem hotela? Zgodaj sem se osamosvojila, začela delati, si sama financirati študij, ki mi je ustrezal. Kasneje sem se tudi pročila s človekom, ki me razume. Svoje otroke vzgajam drugače kot so starši mene - posledično niso melanholični, porti kot sem bila jaz in celo boljše ocene imajo kot sem jih jaz imela v njihovih letih. In pa predvsem boljšo samopodobo. Že davno sem obupala nad tem, da mi bodo starši kadarkoli prisluhnili, saj so ljudje, ki vidijo predvsem sebe in svoje potrebe in so sposobni prisluhniti samo sebi. Ni lahko, ampak imam druge ljudi, ki me imajo radi takšno, kot sem - tudi dobre prijatelje. Če se počutiš depresivno, poišči strokovno pomoč (npr. pomoč otroškega psihiatra, ker če prav razumem, še nisi polnoletna). Zgradi si svojo socialno mrežo, ki ti bo nudila psihosocialno podporo - če se s sošolci ne razumeš, si poišči prijatelje drugje. saj veš, noben človek ni otok in druge ljudi pač nujno potrebujemo. Kako se razumeš s starimi starši? Meni je namreč babica nadomeščala mamo.
Težave, ki jih imaš, niso redke in nisi sama. Itak obstaja cel kup strokovne literature, kjer so mnogi (npr. socialni psihologi) podrobno opisali pojav, da stzarši prenašajo svoje aspiracije (pričakovanja) na otroke. Verjetno so tvoji sami želeli postati poklicni glasbeniki ali kaj?
Srečno, draga neznana deklica in želim ti mirno noč <3!
Ena mama
Težave, ki jih imaš, niso redke in nisi sama. Itak obstaja cel kup strokovne literature, kjer so mnogi (npr. socialni psihologi) podrobno opisali pojav, da stzarši prenašajo svoje aspiracije (pričakovanja) na otroke. Verjetno so tvoji sami želeli postati poklicni glasbeniki ali kaj?
Srečno, draga neznana deklica in želim ti mirno noč <3!
Ena mama
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Sep 2016 18:19