Imam rada otroke, ni mi problem poskrbeti zanje, ampak biti eno leto pretežno med ga ga gugu in plenicami - grozljivka. Priznam, da je je bilo od vsega ravno tega najbolj strah. Ni me bilo strah, da ne bi znala poskrbeti za otroka, pač pa te izolacije. Nisem tip, ki bi kofetkala in sploh želela še pretirano družiti z ostalimi mamicami. Briga me, kaj druge počnejo, pa kaj že njihov zna. Imam svojega otroka, ki ga nimam namena primerjati in tekmovati z drugimi iber mamami. iŠopingiranje pa mi tudi ni ravno ljubo opravilo. Mi pa je všeč odrasel pogovor.
Na srečo je nanašalo, da sva si z možem delila porodniško - vsak po 4 ure dnevno sva delala. Božansko! Tiste 4 ure v službi (pa je vseeno to zahtevna služba, kjer se res dela) mi je dala energijo in veselje za preostali dan z otrokom. Res, super rešitev zame in tudi za moža, za otroka pa itak. Je bilo logistično malo bolj naporno, ampak vredno - vsi smo bili boljše volje.
Če bi morala biti celo leto doma sama z otrokom - se mi zdi, da se bi mi zrolalo.
Na srečo je nanašalo, da sva si z možem delila porodniško - vsak po 4 ure dnevno sva delala. Božansko! Tiste 4 ure v službi (pa je vseeno to zahtevna služba, kjer se res dela) mi je dala energijo in veselje za preostali dan z otrokom. Res, super rešitev zame in tudi za moža, za otroka pa itak. Je bilo logistično malo bolj naporno, ampak vredno - vsi smo bili boljše volje.
Če bi morala biti celo leto doma sama z otrokom - se mi zdi, da se bi mi zrolalo.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 22 Okt 2016 00:30