Sin je že v zadnjem letu študija, upam, da se vse dobro izteče in čimprej uspešno diplomira. Razumem te ves, da se počutiš osamljeno, jaz se bom mogoče tudi....na srečo imam družino, čeprav niso v istem kraju, ter nekaj dobrih prijateljev, ampak ne veliko. Sin ima tako rekoč ze kar svoje življenje, čez teden ga itak ni doma, za vikend je s punco, gre k očetu, gre po svoje. Ampak še vedno ima dom tukaj, im mene če me rabi. Enako je delal moj fb, portali.....njemu so te skrivalnice normalne, meni žal bolane. Koliko je bilo pred časom prepirov na ta račun, imel je celo tako zaupno prijateljico, da je vedela vsako mojo besedo. Ko še nisva živela skupaj je ure in ure preklepetal z njo, poslušal njene nebuloze in užival ker sem se sekirala. Takrat sem ga tudi za 14 dni pustila, ker sem videla koliko sta bila v stikih, več kot midva. Bolano. In to te vedno spremlja. Jaz tako ne morem več, raje imam sebe, končno. Če želiš kdaj na kavo, seveda lahko greva zakaj pa ne....nova poznanstva vedno prav pridejo :) Marko, naj ti povem, da se veseli selitve in službe, in prav je tako. Jaz tudi.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 09 Nov 2016 06:50