Grda resnica napisal:že pred leti napisal:Grda resnica napisal:To velja ko se izcrpajo vse moznosti. Do takrat pa sploh pri otroku je treba od poncija do pilata. Sele takrat lahko reces narejeno je bilo vse v moci cloveka. Pocakajmo kaj bojo povedali se drugi strokovnjaki.
Zakaj hiteti ? Mrtvih se ne da obuditi.
Že pred leti sem gledala eno dokumentarno oddajo o tem reševanju za vsako ceno. Mame s hudo prizadetimi otroki so rekle, da ne bi smeli reševati življenja za vsako ceno, da je nekje treba potegniti mejo. Otrok je živ, diha, to je pa včasih tudi vse. Ena forumašica sanja o najlepših nasmeških, ki jih dobi od prizadetih otrok. So otroci, ki se nikoli ne nasmehnejo. Za Nežo bodo šli od poncija do pilata ... kaj pa, če je to, kar je zdaj, vse?
Potem je pac to vse. Zakaj hitet?
Lahko zagotovo trdimo da ze zdaj vedo da je to ze vse? Zakaj se ne 99 posto prej prepricat?
Bi bila tudi pri svojem otroku tako nepotrpezljiva in tako hitro vrgla pusko v koruzo? pa iskreno odgovori sebi, nam ne rabis.
Puncka ni v tem stanju 5 let ampak kratek cas. Ce bi bila 5 let v istem stanju in zdravljena na 3 razlicnih klinikah doma in v tujini bi bilo tvoje pisanje smiselno.
Samo ko naredijo vse, da preživi, ne glede na kakovost življenja, potem živi. Potem ne moreš rečt, ah, nič ni z njim, ga bomo evtanazirali.
Ker je ta odločitev tako peklenska, bi jo morali sprejemati zdravniki, ne starši. Seveda bi si tisti moment želela, da naredijo vse, ker ne bi razmišljala trezno in preudarno. Samo da živi. Ampak 15 let pozneje, ko bi recimo "dojenček" imel 70 kg, jaz pa uničeno hrbtenico in zdravje, bi si pa mogoče zaželela, da ne bi naredili vsega.
Ne morem se pa niti slučajno postaviti v to kožo, se strinjam. Napisala sem pa tisto, kar so občutile ženske, ki so to dejansko dale skozi. Tako da recimo, da one lahko govorijo, ti to zadostuje, čeprav to ni moja izkušnja? Mora biti prav moja moja?
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 19 Nov 2016 09:59