Pozdravljeni,
mož (33) je imel pred leti težave, ki jih je pripisal depresiji, s čimer se je strinjala tudi njegova zdravnica. Predpisala mu je antidepresive in reči moram, da je bil učinek kar dober. Kasneje smo nekoliko spremenili tudi življenjski slog in zadnjih 8-9 let ni imel nobene tovrstne terapije.
Zadnjih nekaj let opažam, da se ga občasno loteva otožnost in tesnobnost, za katero sem s spremljanjem ugotovila, da res sovpada z luninimi menami. Vem, da se to zdravnikom verjetno sliši kot vudu, vendar po njegovem obnašanju razberem, da je recimo do polne lune kak dan ali dva... z mlaji pa nimamo težav. Sedaj mu, ko je tesnoben kar rečem, daj je morda "od lune" in pravi, da mu odleže, če ga spomnim. Kolikor ga poznam, nimam občutka, da bi sam gledal koledar za luninimi menami in se tempiral na to. Takšna epizoda traja kake 3 dni skupaj, nato mine in je vse v redu. Kadar je v redu, je čisto običajen, ne opažam kake evforije ali drugih posebnosti.
Te dni pa mi je zaupal, da je tokrat huje kot ponavadi. Ali mislite, da bi moral k zdravniku zaradi tega? Strah me je predvsem zato, ker so po njegovi strani sorodniki resne težave z depresijo. Prišlo je celo do nekaj samomorilnih poskusov pri različnih sorodnikov, dva sta si uspela vzeti življenje. Sam se je kot najstnik tudi enkrat menda porezal - se mu poznajo brazgotine, a sicer ni bilo življenjsko nevarno.
Hvala za odgovor,
Zala
mož (33) je imel pred leti težave, ki jih je pripisal depresiji, s čimer se je strinjala tudi njegova zdravnica. Predpisala mu je antidepresive in reči moram, da je bil učinek kar dober. Kasneje smo nekoliko spremenili tudi življenjski slog in zadnjih 8-9 let ni imel nobene tovrstne terapije.
Zadnjih nekaj let opažam, da se ga občasno loteva otožnost in tesnobnost, za katero sem s spremljanjem ugotovila, da res sovpada z luninimi menami. Vem, da se to zdravnikom verjetno sliši kot vudu, vendar po njegovem obnašanju razberem, da je recimo do polne lune kak dan ali dva... z mlaji pa nimamo težav. Sedaj mu, ko je tesnoben kar rečem, daj je morda "od lune" in pravi, da mu odleže, če ga spomnim. Kolikor ga poznam, nimam občutka, da bi sam gledal koledar za luninimi menami in se tempiral na to. Takšna epizoda traja kake 3 dni skupaj, nato mine in je vse v redu. Kadar je v redu, je čisto običajen, ne opažam kake evforije ali drugih posebnosti.
Te dni pa mi je zaupal, da je tokrat huje kot ponavadi. Ali mislite, da bi moral k zdravniku zaradi tega? Strah me je predvsem zato, ker so po njegovi strani sorodniki resne težave z depresijo. Prišlo je celo do nekaj samomorilnih poskusov pri različnih sorodnikov, dva sta si uspela vzeti življenje. Sam se je kot najstnik tudi enkrat menda porezal - se mu poznajo brazgotine, a sicer ni bilo življenjsko nevarno.
Hvala za odgovor,
Zala
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 29 Dec 2016 18:12